Sveti oče: Premisliti mišljenje, teologijo narediti dostopno za vse

Vatican News

Iščite milost in ostajajte v milosti Kristusovega prijateljstva

Sveti oče je teologijo povezal s svetlobo, kajti »s svetlobo se stvari prikažejo iz teme, obrazi razkrijejo svoje poteze, končno se pokažejo oblike in barve sveta«. »Svetloba je lepa, ker omogoča, da se stvari pojavijo, ne da bi se sama pokazala. Sedaj občudujemo to dvorano, vidimo svoje obraze, vendar ne vidimo svetlobe, ker je diskretna, prijazna, ponižna in zato ostaja nevidna. Tako je tudi s teologijo: opravlja skrito in ponižno delo, da bi se pokazala luč Kristusa in njegovega evangelija,« je dejal papež in nakazal pot, ki se nahaja pred teologi: »Iskati milost in ostajati v milosti prijateljstva s Kristusom, resnično lučjo, ki je prišla na ta svet. Vsaka teologija izvira iz prijateljstva s Kristusom in ljubezni do njegovih bratov in sester, njegovega sveta; tega sveta, dramatičnega in obenem čudovitega, polnega bolečine, a tudi ganljive lepote.«

Pomembna vloga žensk na področju teologije

Dvodnevni simpozij odpira vprašanja o »kje«, »kako« in »zakaj« teologija. Kot je poudaril Frančišek, so vprašanja pomembna, namreč  vprašati se, ali lahko teološka dediščina preteklosti še vedno kaj pove o današnjih izzivih in nam pomaga zamisliti si prihodnost.

»To je pot, po kateri ste poklicani hoditi skupaj, tologinje in teologi,« je zatrdil in omenil odlomek iz Druge knjige kraljev (prim. 2 Kr 22,14-20). Veliki duhovnik, pisarji in tudi sam kralj ne razumejo knjige postave, ki so jo našli med popravili templja v Jeruzalemu. Zato se napotijo k prerokinji Huldi, ženski, ki knjigo takoj razume in jo razloži skupini učenjakov, vsi so bili moški. »So stvari, ki jih slutijo samo ženske, in teologija potrebuje njihov prispevek. Teologija, kjer so samo moški, je polovična teologija. Na tem področju je pred nami še dolga pot,« je dejal sveti oče in se v nadaljevanju govora na zbrane obrnil z željo in s prošnjo.

Premisliti mišljenje

»Želja je naslednja: da bi teologija pomagala premisliti mišljenje. Kot vemo, način našega razmišljanja oblikuje tudi naša čustva, voljo in odločitve. Široko srce ustreza široki domišljiji in razmišljanju, medtem ko skrčeno, zaprto in povprečno razmišljanje težko ustvari ustvarjalnost in pogum.«

Da bi premislili mišljenje je najprej treba »ozdraveti od poenostavljanja«. »Realnost je dejansko kompleksna, izzivi so raznovrstni, zgodovina je polna lepote in istočasno ranjena z zlom, in ko se človek ne zmore ali noče soočiti z dramo te kompleksnosti, zlahka teži k poenostavljanju. Poenostavljanje pa hoče pohabiti resničnost, rodi sterilne in enoznačne misli, ustvarja polarizacije in fragmentacije. To počnejo na primer ideologije: vse posplošijo na eno samo idejo, ki jo nato obsesivno in instrumentalno ponavljajo.«

Rešitev za poenostavljanje je nakazana v apostolski konstituciji Veritatis gaudium: to sta interdisciplinarnost in transdisciplinarnost. »Gre za “fermentacijo” teološke misli skupaj z drugimi znanji: filozofijo, literaturo, umetnostjo, matematiko, fiziko, zgodovino ter pravnimi, političnimi in ekonomskimi vedami. Spodbujati znanja, saj so kot telesni čuti: vsak ima svojo specifičnost, vendar pa potrebujejo drug drugega, kot pravi apostol Pavel: “Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh?” (1 Kor 12,17).«

Papež je spomnil na letošnjo 750. obletnico smrti dveh velikih teologov, svetega Tomaža Akvinskega in svetega Bonaventure. Tomaž nas opominja, da nimamo samo enega čuta, ampak mnoge in različne čute, da nam resničnost ne bi uhajala. Bonaventura pa trdi, da v kakršni meri verujemo, upamo in ljubimo Jezusa Kristusa, v takšni se nam povrnejo sluh in vid, vonj, okus in dotik. Frančišek je dodal, da bo s prispevkom k ponovnemu premisleku mišljenja teologija zasijala v Cerkvi in kulturi, kot si to tudi zasluži, in s tem vsem pomagala pri iskanju resnice.

Teologija naj je dostopna vsem

Poleg želje je sveti oče zbranim teologom namenil še povabilo: da bi bila teologija dostopna vsem. Zadnja leta se v mnogih delih sveta pojavlja zanimanje odraslih za nadaljevanje izobraževanja, vključno z akademskim izobraževanjem.

»Moški in ženske, zlasti srednjih let, ki so morda že diplomirali, želijo poglobiti vero, želijo se podati na pot, pogosto se vpišejo na univerzo. Gre za vse večji pojav, ki si zasluži zanimanje družbe in Cerkve. Srednja leta so posebno življenjsko obdobje. To je čas, ko človek na splošno uživa določeno poklicno varnost in čustveno trdnost, pa tudi čas, ko najbolj boleče občutimo neuspehe in se pojavljajo nova vprašanja, ko se mladostne sanje razblinijo. V tem obdobju lahko občutimo zapuščenost in včasih se zgodi, da se duša zapre. In takrat človek začuti potrebo po ponovnem iskanju, morda negotovo, morda pa ga kdo vodi za roko. In spremljevalka na tej poti je teologija! Prosim, če kdo od teh ljudi potrka na vrata teologije, teoloških šol, naj jih najde odprte. Poskrbite, da bodo te ženske in moški v teologiji našli odprto hišo, kraj, kjer lahko nadaljujejo pot, kjer lahko iščejo, najdejo in spet iščejo. Pripravite se na to. Zamislite si nove stvari v učnih načrtih, da bo teologija dostopna vsem.«